Vinoteka Brda

Vinoteka Brda gostuje v renesančnem gradu na Dobrovem, V obokani kleti, kjer je nekoč zorelo vino grofov Baguer, smo uredili prostor za vodene degustacije s predstavitvijo briškega vinorodnega okoliša, v širni svet okusov briških vin pa se lahko podate tudi samostojno.

Na vinski karti imamo skoraj 300 vin 49 pridelovalcev in ob prijazni pomoči našega osebja bo vsakdo kmalu našel najprimernejšo kapljico za svojo dušo.

V Vinoteki Brda smo zbrali najboljše, kar ponujajo Brda, temu pa dodali še izbor slovenskih sirov in mesnin, tako da spoznavanje vinorodnih Brd hitro preraste v enkratno doživetje užitkov ob obloženi mizi.

Naša posebna ponudba:

• vodene degustacije vin s prigrizkom za zaključene skupine (min 10 oseb, cena 7€)
• organizacija dneva v Brdih z obiskom vinskih kleti, obsežnejšim prigrizkom in degustacijo vina v Vinoteki
• seminarji o vinu in vinski kulturi za zaključene skupine (min 6 oseb)
• "igre okusa" oziroma vinski kvizi z belimi ali rdečimi vini

ZGODOVINA
Vinoteka Brda d.o.o. je nastala sredi leta 2000. Zamisel o prodajno-promocijskem središču so podprli občina Brda in velik del najpomembnejših briških vinarjev, izbira kletnih prostorov gradu na Dobrovem pa je bila samoumevna.

Dobrovo ni samo upravno in trgovsko središče, ampak je dejansko na stičišču vseh briških poti in s tem v osrčju briških vinogradov.

Grad je seveda zgodba zase, z bogato muzejsko zbirko in viteško dvorano, ki pogosto gosti posvete, koncerte, recitale in druge kulturno-umetniške dogodke.

V zavetju debelih kamnitih zidov, ki obdajajo grajsko klet, pa so pravi pogoji za spoštljivo spoznavanje vina kot pijače, ki nam spregovori o izročilu, o tradiciji, o navezanosti ljudi na to zemljo, o znanju, kako naravne danosti izrabiti za pridelavo izjemnih vin.

NAŠI VINOGRADI
Briški vinorodni okoliš obsega 2.000 hektarjev vinogradov na flišnih gričih na desnem bregu Soče. Ta zemlja je bila še pred 50 milijoni let pod morsko gladino, oblikovana pa je iz tisočerih drobnih plasti, ki so posledice podvodnega plazenja mulja in peska. Med temi plastmi je ostalo ujetih kar precej školjk, ki pridejo pri globokem oranju ponovno na površje. V prsti je malo organskih snovi, zato pa je bogata s soljo in minerali, ki jih trte s svojimi razpredenimi koreninami počasi črpajo in nalagajo v grozdje.

Pomemben pečat vinu da tudi podnebje, saj se prav tu mešata vpliva Mediterana in Alp. Tako pridelujemo vina bogatega telesa in izrazite cvetice, ki so sicer dobra mlada in sveža, toda vso svojo lepoto razvijejo šele po nekajletnem zorenju v lesenih sodih in donegovanju v steklenicah.

Vinogradništvo je v teh krajih znano že iz keltsko-rimskih časov, sedanji izbor vinskih sort pa se je dokončno izoblikoval v zadnjem stoletju in še zlasti po napadu trsne uši (filoksera), ki je v drugi polovici XIX. stoletja uničila večino takratnih vinogradov. Od starih sort se je v največji meri ohranila rebula, ki jo upravičeno štejemo za avtohtono briško sorto.

Najstarejša omemba rebule je v kupoprodajni pogodbi iz leta 1336, nekoliko krajšo domovinsko pravico ima (furlanski) tokaj, verduc in pikolit pa sta v naših krajih že mnogo časa, vendar sta obrobni sorti. Nekoč je bila zelo čislana tudi rdeča rebula ali pokalca, vendar je danes v našem vinorodnem okolišu ne goji nihče. Zvečine ostajamo zvesti pridelovanju sortnih vin, vendar vse več vinskih kleti pripravlja eno ali dve zvrsti kot najžlahtnejši del njihove vinske ponudbe.