Dobra domača gostilna mora biti prepoznavna. Imeti mora nekaj, kar druge nimajo. Ali pa to boljše od drugih. Ali pa ravno to, kar imajo druge, toda dobre. Dobra domača gostilna mora biti, skratka, po nečem (dobrem) znana! Tako kot Ančka iz Šenčurja.
Ančka je zelo lepo urejena gostilna s prijaznim osebjem. Gostilna ima dolgoletno tradicijo in dobro domačo slovensko hrano. Širila se je vse od majhne gostilnice z nekaj mizami, pa do sedajšne, sodobno in prijetno opremljene gostilne. Imajo zunanji del , ogromno teraso in notranji del, ki sprejme okoli 100 ljudi. Hrana je naravna in sveže pripravljena.
Specialitete hiše so domači štruklji: ajdovi, sirovi, čokoladni, drobnjakovi, orehova potica in žganci.
Dobra domača gostilna mora biti prepoznavna. Imeti mora nekaj, kar druge nimajo. Ali pa to boljše od drugih. Ali pa ravno to, kar imajo druge, toda dobre. Dobra domača gostilna mora biti, skratka, po nečem (dobrem) znana! Tako kot Ančka iz Šenčurja. Na svojem jedilnem spisku ima sicer celoten kdo je kdo slovenske nacionalne kuhinje, vključno z zrezkom Ančka, ki je, seveda, pariški, seveda polnjen, seveda s šunko in, seveda, s sirom…, toda omenite komurkoli le besedo Ančka in odgovoril vam bo: “Štruklji!” Ravno to pa je tisto, kar sicer (najbolj) manjka slovenski nacionalni kuhinji. Recite komurkoli: “Slovenija,” in kaj vam bo odgovoril? Kranjska klobasa? Potica? Žlikrofi? Prekmurska gibanica? Štruklji? Žal ne! Zato, ker je (še) premalo takšnih gostiln kot je Ančka!