Geopark Karavanke

Ali veš, kaj skrivajo tla pod tvojimi nogami?

Na potepu po najvišjih vrhovih Karavank najdeš ostanke morskih polžev, morskih lilij in celo ihtiozavrovih kosti, ki  pričajo o bogatem življenju nekdanjega morja Tetis. Na dnu tega so pred milijoni let začele nastajati sedimentne kamnine, ki danes tvorijo večino površja Geoparka Karavanke. Tukaj je nekoč bruhal podmorski vulkan Smrekovec, na morskem dnu sta se »spoprijeli« Jadranska in Evrazijska plošča. Pri tem sta iz morskega dna dvignili gmoto kamnin, ki danes tvorijo eno najdaljših gorskih verig – Alpe. Posledica njunega trka je več sto kilometrov dolga Periadriatska prelomna cona, ki poteka prav čez Geopark Karavanke in sega globoko pod njegovo površje.

Geopark Karavanke se ponaša tudi s čudovitimi minerali, ki jih drugod po svetu le redko najdemo – oranžni wulfenit, rjavi dravit, beli kalcit, srebrni galenit, pogosto spregledan sfalerit, pa tudi živo srebro. Nekatere so pod Peco in Obirjem nekoč s pridom izkoriščali kot rudo, danes pa jih lahko občudujemo v muzejih.

Površje kot ga vidimo danes, se je oblikovalo v dolgih milijonih let, mogočne sile narave pa so oblikovale tudi izjemne kapniške jame na Obirju. Pokrajino so naselile edinstvene rastline, kot so Zoisova zvončnica, mesojeda rosika ali encijan. In končno so tukaj še domačini, ki živijo z naravo tako, da bodo te skrivnosti odkrivali še dolgo za njimi ...

Geopark Karavanke je del Evropske in Globalne mreže geoparkov pod okriljem organizacije UNESCO.