Ruardova graščina

Zaradi obnove Ruardove graščine je železarski muzej do nadaljnjega zaprt.

Italijanska rodbina Bucelleni se je leta 1538 s Planine pod Golico preselila na Staro Savo. Zgradila je graščino in ob njej postavila fužino, ki ji je v kratkem času prinesla precejšnje premoženje. Leta 1686 so Bucelleniji dosegli celo grofovsko čast. Obrate in graščino je leta 1766 kupil belgijski trgovec Valentin Ruard. V graščini so živele tri generacije Ruardov, 1871. pa je lastništvo prešlo na Kranjsko industrijsko družbo. Od leta 1954 je graščina preurejena v muzej. Do 1990 je v njej deloval Tehniški muzej Železarne Jesenice, od 1991 je sedež medobčinskega Gornjesavskega muzeja Jesenice. Danes so v njej stalna železarska in rudarska zbirka ter od leta 1993 zbirka fosilov in kamnin zahodnih Karavank, ki jo je zbral Jože Bedič.

V Ruardovi graščini so živeli lastniki savske fužine. V pritličju so bile pisarne, blagajna, podeljevalnica žigov in trgovina z mešanim blagom. V prvem nadstropju je bilo fužinarjevo stanovanje z dvanajstimi sobami, veliko dvorano in petimi sobami za goste. Eni so rekli rdeča soba. V njej so imeli tudi klavir in biljardno mizo. V drugem nadstropju so bile štiri sobe in hišno gledališče. Graščina je bila z mostovžem povezana s cerkvijo.

Zaradi obnove Ruardove graščine je železarski muzej do nadaljnjega zaprt.