Hotel Dvorec - TOLMIN

Tel.: + 386 (0)5 38 21 100, Fax: + 386 (0)5 38 21 128, GSM: +386 (0)31 599 484

V starem mestnem jedru, urejen v delu nekdanje Coroninijeve graščine, vas v Tolminu pričakuje Hotel Dvorec.

Pogled na kamniti venec tolminsko-bohinjskih gora, objem prozornih voda Tolminke in Soče, ki se pod Tolminom združujejo v Sotočju, bogastvo zelenih pobočij, ki vsenaokrog obkrožajo Tolminsko kotlino, vse to ustvarja čudovit ambient na južnem obrobju Triglavskega narodnega parka in vas vabi, da ga doživite.

Hotel Dvorec nudi gostom prijetno domače vzdušje, zagotavlja udoben počitek, sprostitev in izbrano hrano. V obokani grajski kleti iz 17. stoletja lahko ob sortnih vinih ali odličnem pivu iz domače pivovarne, varjenem po starodavnih recepturah, občutite pridih nekdanjih grajskih časov.

ŠTEVILO SOB: 48
SKUPNO ŠTEVILO LEŽIŠČ: 105
ŠTEVILO SEDEŽEV:

• kavarna: 20
• restavracija: 80
• grajska klet: 45
• letni vrt: 80

KONFERENČNE MOŽNOSTI: do 80 oseb

STORITVE: nočitev, nočitev z zajtrkom, polpenzion, polni penzion.

SOBE: enoposteljne, dvoposteljne in družinske sobe so prijetno urejene, opremljene s kabelsko TV, telefonom, brezžičnim internetom, sušilcem za lase.

KULINARIČNE SPECIALITETE: krompir s skuto, tolminski sir, tolminska frika, domače enolončnice, paštetka soške postrvi, soška postrv na več načinov, sezonska solata s puranom.

ORGANIZACIJA poslovnih srečanj, ponudba poslovnih in svečanih kosil, večerij in banketov

MOŽNE AKTIVNOSTI V BLIŽINI: sprehodi po urejenih peš poteh, planinarjenje, kolesarjenje, ribolov, lov, rafting, soteskanje, kajakaštvo, padalstvo in zmajarstvo, lokostrelstvo, jahanje, kopanje na naravnih kopališčih, rekreacija na trim stezi in v športnem parku, priprave športnih ekip, smučanje, sankanje in deskanje na snegu.

Tolmin je največji kraj v Zgornjem Posočju in že stoletja naravno središče Tolminske. Sprehod skozi mesto vas popelje v zgodovino, v čas oglejskih patriarhov, tolminskih grofov in puntarjev, vihre prve svetovne vojne in soške fronte.

• Coroninijeva graščina - Tolminski muzej: v nekdanji graščini, zgrajeni v drugi polovici 17. stoletja, je danes sedež Tolminskega muzeja, ki hrani bogato kulturno dediščino Posočja in skrbi tudi za več zunanjih zbirk.
• Grajska tulpa: tulipovec (Liriodendrum tulipifera) na Brajdi naj bi bilo zadnje drevo nekdanjega grajskega parka, staro okrog 300 let. Je eno največjih svoje vrste v Sloveniji.
• Grad Kozlov rob: grajska utrdba na Kozlovem robu je kot najpomembnejša na Primorskem severno od Gorice obvladovala pomembne prometne poti od 12. do 17. stoletja. Razvaline gradu so med 1. svetovno vojno služile avstro-ogrski vojski kot postojanka na soški fronti.
• Spomenik tolminskemu puntu: spomenik Velikemu tolminskemu puntu je zasnoval akademski slikar Tone Kralj. Postavljen je bil leta 1973 ob 260-letnici tega pomembnega kmečkega upora, ki je podrobneje predstavljen v Tolminskem muzeju.
• Fontana na starem placu: leta 1862 jo je dal postaviti župan Andrej Prezelj. Po prvi svetovni vojni je bila odstranjena. Leta 1995 je bila narejena rekonstrukcija vodnjaka: od izvirnika sta se ohranila kamnita vaza in napisna plošča.
• Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja: zgrajena v drugi polovici 17. stoletja na mestu, kjer je prej stala manjša romarska cerkev svete Marije na Ilovici. Od te se je ohranil kip Device Marije z Detetom iz leta 1480. Ogleda vredni so trije marmornati baročni oltarji.
• Pokopališka cerkev svetega Urha: je ena najstarejših cerkva na Tolminskem, ob njej so pokopavali že v 9. ali 10. stoletju. Prezbiterij krasijo poznogotske poslikave.
• Nemška kostnica: stoji nedaleč od sotočja Soče in Tolminke; v njej so posmrtni ostanki 965 nemških vojakov, padlih na bojiščih v okolici Tolmina v 12. soški bitki leta 1917. Je izjemen arhitekturni spomenik.
• Sotočje Soče in Tolminke: je popularno zbirališče mladih, kopališče, priljubljena sprehajalna točka za domačine in goste, prizorišče festivalov, koncertov in ustvarjalnih delavnic pa še marsikaj drugega.

NARAVA

Neokrnjena narava Tolminske v svojem zelenem zavetju skriva številne naravne vrednote. Soteske, slapovi, izviri, grape, potoki in reke, bogastvo gozdov, raznolikost geomorfoloških pojavov, kulturna krajina in druge priče naravnih dogajanj v preteklosti in sedanjosti kličejo k odkrivanju in raziskovanju. Reki Soči in njeni edinstveni, neponovljivi smaragdni barvi se ni moč upreti: v okrilje posoških gora in obsoških ravnic privablja goste z vsega sveta.

Tolminska korita: soteski rek Tolminke in Zadlaščice, najjužnejši vstop v Triglavski narodni park, s 180 m nadmorske višine njegova najnižja točka; hudičev most se pne 60 m visoko nad koriti Tolminke; topli izvir; medvedova glava, zanimiv skalni balvan, zagozden med dve prepadni steni, tvori naravni most.

Zadlaška ali Dantejeva jama: ustno izročilo pravi, da je tu v začetku 14. stoletja bival italijanski renesančni pesnik Dante Alighieri; divja narava in prepadne stene Tolminskih korit naj bi ga navdihnile za nekaj verzov Pekla njegove Božanske komedije.

Izviri Tolminke: kraški izviri nad planino Polog na 690 m nadmorske višine; reka se nato živahno zaje v globoko in ozko sotesko, ustvarja prelepe brzice in tolmune.

Slapovi Sopotnice: šestnajst slapov, visokih od 2 do 12 m, v grapi potoka Sopotnica med Mrzlim vrhom (1359 m) in Grmučem (1196 m) na komaj 200 metrih višinske razlike.